Cilj naj bodo ničelni izpusti, ne pa proizvodnja 100 % obnovljive energije

Zeleno rdeče zavajanje

Navsezadnje je potrebno omejiti globalno segrevanje, ne pa dajati prednosti določenim tehnologijam

Objavljamo zanimiv članek časopisa The Economist, ki nas tokrat spomni, kaj je glavni cilj pri skrbi za planet. Nedolgo nazaj se je svet spraševal, ali bi lahko čista energija preživela brez radodarne vladne podpore. Danes se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri se bo še širila. Število električnih vozil se je iz 1 milijona v letu 2015 povzpelo na 2 milijona v lanskem letu. Države, kot je npr. Francija in podjetja, kot je npr. Volvo, si prizadevajo za umik vozil, ki imajo vgrajene motorje z notranjim izgorevanjem. Tudi proizvodnja električne energije vodi v zeleno energijo. Kitajska provinca Qinghai je v juniju sedem zaporednih dni uporabljala izključno obnovljivo energijo. V prvi polovici letošnjega leta so v Nemčiji s pomočjo energije vetra, sonca in vode dosegli rekordnih 35 % od celotne proizvedene energije.

Doseženi uspehi posledično povečujejo ambicije. Kalifornija naj bi do leta 2030 dosegla 60 % obnovljive energije, 176 držav si je zastavilo cilje na področju čiste energije. Havaji, od nafte najbolj odvisna država v Ameriki, se je zavezala, da bo do sredine stoletja uporabljala samo še obnovljive vire energije, tako kot 48 revnih držav, ki so izpostavljene podnebnim spremembam. Število multinacionalk, ki so se zavezale, da bodo poslovale 100 % z obnovljivimi viri energije, se je v sredini julija povečalo na 100.

Tako zastavljeni cilji spodbujajo nadaljnja prizadevanja, četudi le ti niso nikoli doseženi. Zagotavljajo tudi skrb za dolgoročno podnebno politiko, navkljub nasprotnim potezam kot je npr. ameriški umik iz Pariškega sporazuma. Tudi ekonomija obsega pripomore k zmanjšanju stroškov izgradnje vetrnih in sončnih projektov.

Vendar pa vsi cilji niso v pomoč. Cilj, kot je doseganje 100 % obnovljivih virov energije, zavaja javnost, da je reševanje problema podnebnih sprememb čisto enostavno. Čeprav lahko države v nekaterih dneh iz vetra in sonca proizvedejo vso potrebno električno energijo, obnovljivi viri še vedno predstavljajo manj kot 8 % svetovne skupne energije. Poleg tega je »čiščenje« električne energije le del bitke. Čeprav je ogrevanje in kuhanje na plin lahko vsaj tako velik vir izpustov toplogrednih plinov, se ogrevanju z obnovljivimi viri posveča le minimalno. Enako nedosledno je področje prometne politike. Avtomobilska industrija lahko v desetletju doseže cilj, da bo prodala 10 milijonov električnih vozil na leto, hkrati pa so želje po cestnem, letalskem in ladijskem prevozu na baterije, zgolj sanje. Večkrat citirano trditev, da bi se Amerika lahko naslonila samo na vetrno, sončno in vodno energijo za pokrivanje lastnih potreb po elektriki, je nedavno neprizanesljivo kritizirala skupina priznanih akademikov (glej članek).

Potrebno je vedeti, da cilj o 100 % proizvodnji energije iz obnovljivih virih povzroča zmedo, kaj je pravzaprav končni cilj. Za planet je na prvem mestu zaustavitev izpustov toplogrednih plinov, zlasti ogljikovega dioksida. Prevelik poudarek na vetrnih, sončnih in drugih obnovljivih virih lahko onemogoča ustreznejše načine zmanjševanja izpustov. Zapiranje jedrskih elektrarn bi bilo po desetletjih naložb napačna odločitev. Izpusti ogljikovega dioksida so se v Nemčiji dejansko povečali, ko so se odločili za manj jedrske energije in posledično porabili več premoga. Nove tehnologije, kot so sistemi za ločevanje ogljikovega dioksida iz zraka, lahko sčasoma postanejo ključnega pomena.

Prav tako bi lahko večja energetska učinkovitost zmanjšala izpuste v večji meri kot širjenje proizvodnje obnovljivih virov energije. V Indiji so lani porabili dvakrat več energije iz novo nameščenih klimatskih naprav, kot jo je bilo proizvedene v novih sončnih elektrarnah. Natančnejše merjenje porabe bi lahko spodbudilo podjetja in gospodinjstva k zmanjšanju povpraševanja po energiji. 

Dvigovanje prahu

Kot je poudarjeno v Pariškem sporazumu, bi bilo bolje, če se države osredotočijo na zmanjšanje izpustov in ne toliko na zastavljanje ciljev glede obnovljivih virov energije. Spodbudno je, da se je globalna količina izpustov v zadnjih treh letih stabilizirala. Če želijo države zmanjšati globalno segrevanje ozračja, morajo začeti z ostrimi ukrepi in tako nadaljevati desetletja. Svet se bo v to smer gibal s pomočjo vetrne in sončne energije, vendar pa cilj ne bo dosežen brez velikega napredka na preostalih področjih.

Celoten članek si lahko preberete na www.economist.com.