Sonce je glavna prelomnica pri odločitvi za zeleno energetsko preobrazbo

20. novembra letos je v Mariboru potekala prva Energetska konferenca v tej regiji, ki jo je organiziral časnik Večer. Na konferenci so se posvetili temi zelene transformacije, o kateri je v posebni prilogi Večera obsežneje spregovoril tudi predsednik uprave GEN-I, dr. Robert Golob. Nekaj njegovih misli in odgovorov si lahko preberete v nadaljevanju.

Sonce in sončna energije sta v strategiji družbe GEN - I temelj zelene preobrazbe. Samo letos boste zgradili in priklopili okoli 600 sončnih elektrarn. Za sončno energijo pa pravite, da je zgolj vstopna točka zelene transformacije ... "Drži. Dejstvo je namreč, da se odjemalci, v trenutku ko se odločijo za svoj vir energije, v tem primeru za sončno elektrarno, preobrazijo v aktivnega uporabnika. Na dosedanji ustaljeni sistem nenadoma začnejo gledati s popolnoma drugimi očmi. Lastna elektrarna na strehi je tudi s psihološkega vidika prelomnica tako za posameznike kot za podjetja. Z njo postanemo neizmerno bolj dojemljivi za vse naslednje korake v smeri samooskrbe in posledično večjega sodelovanja z okoljem. Zato trdimo, da je sonce glavna prelomnica pri odločitvi za prehod iz stanja, ko je za nas skrbel sistem, v zavedanje, da lahko za samooskrbo v veliki meri poskrbimo sami. Zelene energetske tehnologije so danes dostopne vsakomur, investicija se praktično poplača sama, hkrati pa naredimo še nekaj dobrega za okolje. Ta prvi korak ima velik simbolični pomen, a od ljudi v resnici zahteva zelo malo napora. Ko ga naredimo, se počutimo bolje, saj smo prispevali v boju proti podnebnim spremembam, o čemer bomo lahko s ponosom pripovedovali tudi našim otrokom, hkrati pa privarčevali pri stroških."

So cene lastne sončne elektrarne ljudem že bolj dostopne? "Verjemite, so. Solarna tehnologija se je v zadnjem desetletju pocenila skoraj za desetkrat. Lahko rečemo, da je danes sonce v večini primerov že najbolj konkurenčen vir električne energije. To je seveda odvisno od lege države, števila sončnih dni in drugih kriterijev. Na splošno pa je ta tehnologija danes že povsem zrela in konkurenčna."

Kje je Slovenija na področju zelene preobrazbe, če se primerjamo z drugimi državami? "Želel bi si reči, da smo v ospredju, a nismo. Res je, da je po svoje paradoksalno, da so med najbolj naprednimi državami, tiste ki imajo najmanj sonca. Te ležijo severno od Alp, a južneje ko gremo, slabše je. Najbolj proti jugu, od Hrvaške do Grčije. To pa ne pomeni, da Slovenije ne zmore narediti hitrejšega koraka. Deklarirane politične volje je, kot kaže, premalo, operativno bo treba pospešiti izvedbo regulative. Smo nekje na tri četrtine poti, glavni bum na področju sončnih elektrarn pa pričakujemo nekje do polovice prihodnjega leta, ko bo zakonodaja vse strehe obravnavala enakopravno, ne glede na to, čigave so. Danes so pravila za gradnjo enako velike sončne elektrarne drugačna za gospodinjstva, podjetja in državni javni sektor. Ko bo to prečiščeno in poenoteno, bo šlo hitreje in lažje."

Ste izračunali koliko elektrike bi lahko proizvedli na vseh strehah v Sloveniji? "Bilo bi jh celo več, kot je potrebujemo. Kljub temu je naš moto, da si vsaka streha zasluži lastno sončno elektrarno. Seveda pa vse strehe niso enako primerne, hkrati pa z vidika obratovanja elektroenergetskega omrežja nimajo vse enakega vpliva. Če bi v naslednjih desetih letih s sončno energijo pokrili letne potrebe gospodinjstev, to je kake tri in pol teravatne ure oziroma za pet do šest "šoštanjev", bi izkoristili okoli desetino sončnega potenciala streh v Sloveniji. Na ta način bi lahko postopoma ugotavljali, kaj tako veliko število uporabnikov pomeni za energetski sistem in ga sproti prilagajali. Naš cilj ni čim hitreje pokriti vsh streh, ampak s sončno energijo nadomestiti vse fosilne vire.

Elektrodistribucijska podjetja opozarjajo na to, da bo priklop večjega števila malih proizvajalcev električne energije terjal bolj robusten sistem. "Tudi s temi simulacijami se ukvarjamo in ugotavljamo, da je problem mogoče obvladati brez prevelikih stroškov, če se ga le lotimo po fazah in organizirano. Da ne bi govorili na pamet, smo ustanovili konzorcij za zeleno transformacijo elektroenergetskega sistema skupaj z Elesom in tremi distribucijskimi podjetji; Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska in Elektro Celje. Naša naloga je postaviti popolnoma novo metodologijo za načrtovanje in obratovanje elektroenergetskega sistema v spremenjenih pogojih. V sodelovanju z univerzami in inštituti bomo prišli do empiričnih in znanstvenih podlag, tako da bomo natančno vedeli pri čem smo."

"Še vedno smo lahko prvi. V primerjavi z vodilno Nizozemsko, kjer že imajo jasna pravila, imamo mi boljše sončne pogoje. Zagotovo se bo do leta 2030 za sončne elektrarne odločilo več ljudi pri nas kot na Nizozemskem, čeprav imajo tam višjo kupno moč in so še bolj ozaveščeni."

Celoten intervju z dr. Golobom si lahko preberete v članku: Kmalu bomo delili strehe