Kaj je fotovoltaika?

Fotovoltaika je tehnologija prihodnosti, ki omogoča trajnostno pridobivanje energije iz sonca. S samooskrbnimi sončnimi elektrarnami lahko vsakdo prispeva k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in hkrati znižuje svoje stroške za energijo. Z razvojem tehnologije in vse večjo dostopnostjo je fotovoltaika postala ključen element energetske tranzicije.

Moč sonca

Sončna energija je eden najbolj obetavnih obnovljivih virov energije. Vsako uro sonce na Zemljo odda dovolj energije, da zadosti globalnim potrebam za celotno leto. Izziv je v tem, kako to energijo učinkovito zajeti in uporabiti, pri čemer fotovoltaika igra ključno vlogo.

Kaj je fotovoltaika?

Fotovoltaika je tehnologija, ki omogoča pretvorbo svetlobe iz sončnih žarkov v električno energijo. Ta postopek temelji na fizikalnem pojavu, imenovanem fotovoltaični efekt, pri katerem določeni materiali absorbirajo sončno svetlobo in ustvarijo električni tok. Fotovoltaika postaja ključna tehnologija v prizadevanjih za prehod na obnovljive vire energije.

Kako delujejo sončne celice?

Sončne celice so osnovni gradniki fotonapetostnih sistemov. Delujejo tako, da absorbirajo sončno svetlobo in sprožijo gibanje elektronov v materialu, kar ustvari električni tok. Ta tok se nato uporabi za napajanje električnih naprav ali se shrani za kasnejšo uporabo.

Kako so sestavljene sončne celice?

Sončne celice so sestavljene iz polprevodniškega materiala, najpogosteje silicija. Tipična sončna celica ima več plasti:

• Zgornja plast: Prosojna, ki omogoča vstop svetlobe in ščiti celico.
• Polprevodniška plast: Jedro celice, kjer se pojavi fotovoltaični efekt.
• Elektrode: Vodijo električni tok, ki nastane v polprevodniški plasti.

Solarni paneli

Več sončnih celic se poveže v module, ki jih poznamo kot solarne panele. Ti so osnovni gradniki sončnih elektrarn. Solarni paneli se običajno namestijo na strehe hiš ali na odprte površine, kjer so izpostavljeni maksimalni količini sončne svetlobe.

Vrste solarnih panelov

Obstaja več vrst solarnih panelov, med katerimi so najpogostejši:

• Monokristalni paneli: Izdelani iz enega kristala silicija, z visoko učinkovitostjo in dolgo življenjsko dobo.
• Polikristalni paneli: Cenejši od monokristalnih, vendar z nekoliko nižjo učinkovitostjo.
• Tanki filmi: Lažji in prilagodljivi, vendar manj učinkoviti in z krajšo življenjsko dobo.

Sončna elektrarna je sistem, ki zajema sončno energijo in jo pretvori v elektriko. Sestavljena je iz solarnih panelov, optimizatorjev, razsmernika in danes večinoma tudi iz baterijskega hranilnika za shranjevanje energije. Sončne elektrarne omogočajo energetsko neodvisnost in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Kaj je razsmernik in čemu služi?

Razsmernik je ključna komponenta sončne elektrarne, ki pretvarja enosmerni tok (DC), proizveden v solarnih panelih, v izmenični tok (AC), ki ga uporabljamo v gospodinjstvih in industriji. Brez razsmernika električna energija iz solarnih panelov ne bi bila uporabna za večino naprav. Poleg osnovne funkcije, omogoča tudi spremljanje delovanja sončne elektrarne, optimizacijo proizvodnje in zagotavlja varnost celotnega sistema.

Fotovoltaika v Sloveniji – kakšno je stanje na trgu?

Slovenija se v zadnjih letih vse bolj usmerja v trajnostne rešitve, pri čemer imajo sončne elektrarne pomembno vlogo. Razvoj fotovoltaike je neposredno povezan z naraščajočim zavedanjem o okoljski problematiki, subvencijami za obnovljive vire energije in rastjo cen električne energije.

Sončne elektrarne v številkah

Fotovoltaika v Sloveniji je v zadnjih letih dosegla pomembne mejnike. Skupna instalirana moč sončnih elektrarn je presegla 1 GW, kar Slovenijo umešča med države z dobro razvito infrastrukturo za sončno energijo. Letno število novih elektrarn narašča, k čemur prispevajo subvencije in enostavnost postavitve.

Sončne elektrarne po regijah

Sončne elektrarne so v Sloveniji razporejene neenakomerno. Največji delež sončnih elektrarn je nameščen v regijah z najvišjo stopnjo sončnih dni , kot sta Primorska in Podravje. Na teh območjih je optimalna proizvodnja energije zaradi ugodnih klimatskih pogojev. Gorska in manj osončena območja, malenkostzaostajajo, a s tehnološkim napredkom in subvencijami postaja investicija tudi na tovrstnih legah vse bolj izvedljiva.

Cena električne energij

Cena električne energije v Sloveniji se je v zadnjih letih občutno povišala, kar je spodbudilo več gospodinjstev in podjetij k investicijam v sončne elektrarne. Samooskrba z električno energijo omogoča dolgoročne prihranke in neodvisnost od nihanja cen na trgu. Povračilo investicije v sončno elektrarno se giblje med 6 in 10 leti.

Sončno obsevanje

Slovenija ima v povprečju med 1.000 in 1.400 kWh/m² letnega sončnega obsevanja, kar omogoča učinkovito izkoriščanje sončne energije. Najbolj osončena območja so obalni kraji, kot je Piran, medtem ko severni in gorski predeli prejmejo manj sončne energije. Podatki o sončnem obsevanju so ključni za načrtovanje in optimizacijo sončnih elektrarn.

Pogosta vprašanja

Ali so solarni paneli učinkoviti tudi v oblačnem vremenu?

Da, solarni paneli delujejo tudi v oblačnem vremenu, saj za proizvodnjo električne energije ne potrebujejo neposredne sončne svetlobe, temveč izkoriščajo tudi razpršeno svetlobo. Vendar je njihova učinkovitost v oblačnem vremenu nižja in lahko dosega približno 10–25 % učinkovitosti v primerjavi z jasnimi dnevi.

Ali obstajajo subvencije za sončne elektrarne?

Da, za sončne elektrarne obstajajo subvencije, ki jih v Sloveniji dodeljuje Borzen v obliki nepovratnih sredstev. Poleg tega lahko nekatere občine ponujajo dodatne spodbude za sončno energijo. Višina subvencije je odvisna od vrste sistema, velikosti elektrarne in drugih dejavnikov. Priporočljivo je, da preverite trenutne razpise na spletni strani družbe Borzen ali se posvetujete s ponudniki sončnih elektrarn, ki pogosto pomagajo pri prijavi na subvencije.

Kakšna je življenjska doba fotonapetostnih modulov?

Življenjska doba fotonapetostnih (PV) modulov je običajno 25–30 let ali več. Večina proizvajalcev zagotavlja linearno garancijo za delovanje, ki po 25 letih še vedno obljublja vsaj 80–90 % prvotne zmogljivosti.

Dejansko pa lahko dobro vzdrževani moduli delujejo tudi dlje, saj se njihova učinkovitost sčasoma postopno zmanjšuje (približno 0,5 % na leto). Ključni dejavniki, ki vplivajo na njihovo življenjsko dobo, so kakovost materialov, vremenske razmere, pravilna montaža in redno vzdrževanje.

Kako hitro se povrne investicija v sončno elektrarno?

Povračilna doba investicije v sončno elektrarno v Sloveniji je odvisna od velikosti elektrarne, višine začetne investicije, subvencij in porabe električne energije.

Povprečna doba vračanja investicije je:

• 7–10 let za klasične hišne sončne elektrarne (brez subvencij).
• 5–7 let, če je pridobljena subvencija Borzena ali se kombinira s hranilnikom energije.
• Vračilna doba je lahko tudi krajša v primeru višjih cen elektrike ali višja v primeru dražje investicije.

Sončne elektrarne imajo življenjsko dobo 25–30 let, kar pomeni, da po obdobju vračila večino energije proizvajajo praktično brez stroškov, prihranki pa se lahko gibljejo tudi do 1.000 € na leto pri povprečni porabi gospodinjstva.

Kakšni so stroški postavitve sončne elektrarne?

Stroški postavitve sončne elektrarne v Sloveniji so odvisni od velikosti sistema, kakovosti opreme, montaže in dodatnih komponent (npr. hranilnika energije).

Okvirni stroški (brez subvencij):

• 10 kW sončna elektrarna (povprečna velikost za gospodinjstvo): od 9.500 € do 12.500 €
• 6 kW sončna elektrarna (manjša poraba): od 5.000 € do 8.500 €
• Dodaten hranilnik energije: od 4.600 € do 11.500 € (ni obvezen, a povečuje delež samooskrbnosti)

Možnosti subvencij in prihranki:

• Borzen ponuja nepovratna sredstva, kar lahko zniža stroške med 25 - 40 %. 
• S prihranki pri računu za elektriko se investicija povrne v 7–10 letih. 
• Življenjska doba elektrarne je 25+ let, kar pomeni dolgo obdobje brezplačne električne energije.

Ali lahko solarni sistem pokrije vse moje potrebe po elektriki? 

1. Velikost in pravilna dimenzioniranost sistema 

• Če je sončna elektrarna pravilno načrtovana, lahko pokrije 100 % letne porabe električne energije.
• V Sloveniji je priporočena velikost za povprečno gospodinjstvo 8–12 kW, odvisno od porabe.

2. Shranjevanje energije (hranilniki baterij) 

• Brez baterij: Sistem pokrije večino potreb podnevi, vendar ponoči in ob slabem vremenu uporabljate elektriko iz omrežja.
• Z baterijami: S hranilnikom energije (npr. 10–15 kWh) lahko povečate delež samooskrbe in shranite višek energije za uporabo ponoči, ob slabšem vremenu ali ko sončna elektrarna ne proizvaja energije.

3. Sezonske razlike v proizvodnji 

• Poleti proizvedete več energije, kot jo porabite, pozimi pa manj. 
• V Sloveniji je z letom 2024 v veljavo stopil nov pravilnik obračunavanja proizvedene energije iz samooskrbnih sončnih elektrarn, ki dobaviteljem pušča prosto pot pri odločitvi glede izvedbe obračuna (mesečno, kvartalno, letno). Priporočamo preverbo ponudbe posamičnega dobavitelja, saj je od tega odvisen tudi vaš končni prihranek. 

Da, solarni sistem lahko pokrije vse vaše potrebe po elektriki, če je pravilno dimenzioniran in ima podporo baterij ali omrežja.

Za popolno energetsko neodvisnost so priporočljivi baterijski hranilniki ali kombinacija sončne elektrarne s toplotno črpalko za ogrevanje ter ustrezna pogodba o samooskrbi z dobaviteljem energije.